Artičoke in žafranov riž

to je klasičen način priprave aričokov v Italiji.
To je recept, ki ga vedno pripravlja moja mama, obstaja pa še malo morje različic tega recepta.

Sestavine

artičoki (1 ali 2 po osebi)
česen
krušne drobtine
poper
sol

Priprava

Artičokom odrežemo pecelj, ki ga bomo kasneje uporabili. Odstranimo eno ali dve vrsti zunanjih listov, saj so najbolj trdi in odrežemo vrh artičoka. Artičoke umijemo pod tekočo vodo in jih obrnemo z navzdol, da se bo lahko voda odcedila.

Nadev za aričoke: iz stebel vseh izrežemo notranji, mehek in zelo okusen dela (glej sliko).  Ta del na sesekljamo na čim tanjše koščke. To je najbolj dolgotrajen in dolgočasen del celega recepta, iz katerega ni potrebno doktorirati iz tega. Naredite kot vam uspe. Sesekljanim steblom dodamo sesekljan ali stisnjen česen, krušne drobtine, sol, poper. Ne morem vam dati točnih količin, saj so odvisne od velikosti stebel. Jaz sem za moje 4 artičoke dala 1 velik in 2 manjša česna in 2 zvrhani žlici drobtin.

Aričoke odcedimo in jih razpremo, nadev razdelimo na glede na število atičokov  in z njim napolnimo predvsem zunanje liste, saj so najbolj trdi in najmanj okusni.

V ozek lonec nalijemo prst ali dva vode, v katerega pokonci postavimo aričoke. Aričoke še posolimo in pokapamo z oljem. Postavimo na ogenj in jih kuhamo 1 uro oz. dokler niso mehki. Občasno pogledamo, če je v loncu še voda in po po potrebi dolijemo, pri tem pazimo, da ne prelijemo aritčokov z vodo.

Kot prilogo ponudimo riž z žafranom.



Različice in nasveti
- če ne marate česna ga lahko izpustite
- v filo za artičoke lahko dodate eno ali dve žlici naribanega parmezana
- akrtičokine peclje lahko olupite, ohranite cele in jih skuhate skupaj z artičoki (peclji so zelo dobri, a tako so aričoki manj okusni)
- če nameravate očistiit artičoke že kakšno uro pred pripravo recepta, jih namočite v vodo z limono, da ne bodo oksidirali


Kako jemo artičoke


Tako pripravljene artičoke jemo z rokami. Zunanji listi artičok so trdi in jih zato iz njih postrgamo mehki in jedljivi del kar z zobmi. Ko se prebijemo čez zunanje liste, so v notranjosti mehki in mladi lističi, ki jih lahko pojemo kar cele. Ko smo pojedli vse lističe, moramo na koncu še odstraniti "brado" akričokom in nato lahko pojemo še spodnji del (glej sliko).